sobota, 28. januar 2012

Čokoladni mousse za izziv

Kulinarčni blogi so zame kot sladice in fotografije hrane kot češnja na smetani. Tovrstna fotografija me zelo zanima in ko bom velika bom fotografinja hrane, potrebujem samo nekoga, ki mi bo kuhal. Prav zato sem se z velikim veseljem odzvala na izziv pri Culinary journey by me. Njen blog mi je všeč, ker so njeni recepti preprosti, pa vendar nekaj posebnega in fotografije lepo dopolnijo vsebino. Včasih ob branju njenih postov miselno okušam in voham kar je na sliki. 

I just love food photography and when I grow up :), I will be food photographer, I just need a cook :)) Here is what I made for the great challenge at Culinary journey by me. I like her recipes, they are simple and special at the same time. For the challenge, I have to use one of her recipe and take the photo of what I prepared. I choose espresso chocolate mousse and it is really very good, specialy with raspberries. It is still time for you to participate. Enjoy the weekend and prepare you something good for eat.

torek, 24. januar 2012

Dnevnik malo večjega Filipa

Zdaj vidim, da vas ima veliko težave s takšnimi in drugačnimi škrati in zato bo nujno potrebno ukrepati. Za začetek tako, da vsako jutro ko vstanemo, naredimo 10 počepov in si obljubimo, da bomo ta dan vsaj 1 uro ustvarjale. Nato pa 1 minutno vizualiziramo sneg. Ste pripravljene? Jutri zjutraj začnemo. Če ne bo v roku enega meseca snega, se ne gremo več :)))) Pa ne pozabite redno pometat oz. sesat, to gre škratom najbolj na živce, kar cvilijo od jeze. Moj ima že pravo zabavo in mislim, da je prej pobegnil celo v ustvarjalnico, da bi izdelal vabila, da povabi še druge. Po tej objavi grem sesat. :)))
Tako, zdaj pa zares. Tokrat vam moram pokazati moj največji projekt do sedaj. Zelo sem ponosna nanj in prav zato je 3 mesece čakal, da se predstavi. Se spomnite Dnevnika malega Filipa, ki je nastal dobri 2 leti nazaj? Tukaj si lahko pogledate. Takrat je bila v glavnem obdelana samo platnica in ni bil preveč priročen za to, da bi se vanj nalepila tudi kakšna fotografija. Ker je Filipova mama pridno zapisovala njegove nagajivosti, se je hitro napolnil in zaželela si je, da mu za drugi rojstni dan naredim novi, čisto poseben dnevnik, ki bo imel prostor tudi za fotografije. Tako je nastal Dnevnik malo večjega Filipa in najinemu krščencu sem naredila pravo zgodbico, ki se začne s Filipovim 2. rojstnim dnem, to je oktobra. Žabice že hitijo z veeelikoooo torto in veselo regljajo: 'Vse najboljše za te, vse najboljše za te...'. Vsaka stran ima prostor za fotografijo in še kak dodaten prostor oz. tag za kratek opis dogodka. Med posamičnimi stranmi pa so črtasti listi, da bo lahko mama dodala še kakšne zgodbice iz Filipovega življenja:

četrtek, 19. januar 2012

Nagajivi škrat, pirat, karateistka in domače živali

Zadnje čase mi nagaja en škrat. Je pravi nagajivec in nagaja tako, da ti vzame energijo in od njega se kaj hitro nalezeš lenobe. Noge postanejo težke in ideje izpuhtijo kot para pri vreli vodi. Vse kar ti ta mali škrat pusti so sanje. In potem sanjaš kaj vse bi, kaj vse boš, vendar ne moreš. Lahko si izbereš samo eno stvar, ki jo rad počneš in jaz sem se odločila za kvačkanje. To je edino kar mi v tem pomladno-zimskem januarju gre od rok. Na sumu imam, da je ta škrat s svojimi prijatelji kriv tudi tega, da ni snega. Prav slišim ga kako nagajivo se smeji za zidom v dnevni sobi. Sigurno se je znova skril med liste velike rože, ker tam ga enostavno ne moreš najti. Lahko namreč spreminja barvo. Le naj se pazi, mu bom jaz že pokazala....

sobota, 14. januar 2012

Živalska objava

Kot piškoti, iz blaga ali papirja, zašite ali zalepljene, iz filca ali fima, narisane ali pisane, kvačkane ali naštrikane. Vsi jih imamo radi zaradi njihovih velikih oči, ki vedno z radovednostjo in pridihom modrosti zrejo v svet - SOVE. Takšne in drugačne. Na Pinterestu si poglejte kako raznoliko navdihuje ustvarjalke. Prav tam se našla tudi tole lušno zadevico in jo priredila po svoje. 

sobota, 7. januar 2012

Darilca, obdarovanja in prva kuharska knjiga

Vsakič ko začenjamo novo leto, se prva dva dni počutim bolj mačkasto, pa ne zaradi pijače, čeprav tudi to ni izvzeto :))), ampak prevzame me melanholični občutek. Mislim da je to posledica tega, da se ves december stopnjuje pričakovanje, ki doseže svoj vrhunec za Božič in se počasi zmanjšuje do Novega leta. Potem pa naenkrat puf, tako, začnimo znova. Manjka mi ta občutek pričakovanja in veselja ob ustvarjanju vseh darilc za domače in prijatelje in zanimanje, kako jih bom razveselila. Rada to počnem.